locilec_gumbi.jpg, 705B
locilec_gumbi.jpg, 705B
priljubljene.jpg, 913B Med priljubljene
sitemap.gif, 155B Zemljevid strani
locilec_gumbi.jpg, 705B


VAŠA VPRAŠANJA - STRAN 1

1. vprašanje:
Zanima me, kako je s stičnostjo pri zapisu naslednjih zadev:
5m/5 m
5%/5 %
f=5/f = 5
3<5/3 < 5
5-/5 -
Ali morda obstaja kak priročnik za pisanje (pravila k SSKJ so glede tega zelo pomanjkljiva)?

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Vprašanja, povezana z načinom zapisa, pisanjem ločil, veliko ali malo začetnico, skupaj ali narazen ipd., ureja slovenski pravopis, na primer v izdaji Slovenski pravopis, ZRC SAZU, Ljubljana, 2001. V SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika) teh vsebin ne boste našli, saj je namen SSKJ razlaga pomenov slovenskega besedja. Tako tudi lastnih besed v SSKJ ne boste našli, ampak morate uporabiti slovar, ki je del pravopisa. Ker pa so pravila v Slovenskem pravopisu pisana precej strokovno, vam priporočam tudi katerega od uporabniku prijaznejših pravopisnih priročnikov, kot so npr.:
- Slopis
- Epis
- Pravopis: Priročnik z vajami
(več podatkov o teh virih najdete, če jih vpišete v iskalnik Cobiss, http://cobiss.izum.si/).
Vsi primeri, ki jih navajate, se po pravopisu pišejo s presledkom, torej:
5 m
5 %
f = 5
3 < 5
5 -
Vendar v pravopisu žal niso urejeni povsem eksplicitno in na enem mestu. Še največ na to temo pove paragraf 1021 (poglavje Besedotvorje, podpoglavje Kratice, formule in simboli): "Simbole za merske enote pišemo načeloma s presledkom za številko, npr. 35 m/./" V tem paragrafu najdemo tudi primere za pisanje znakov >, <, =, + nestično. Sicer na povsem drugem mestu, pri poglavju o ločilih, paragraf 397 določa, da pomišljaj v matematiki v pomenu 'minus' oz. 'manj' pišemo nestično, stično pa pri navajanju relativnih števil, npr. temperature: -23 -C. Podobno v poglavju o piki paragraf 255 določa, da piko v pomenu 'krat' pišemo nestično in je postavljena višje.

Vsi navedeni primeri sledijo logiki, da pišemo znak nestično, kadar ta stoji namesto samostojne besede. Pravopis pa žal ne ureja eksplicitno primerov, kot je npr. pisanje besede 'petodstotni' z znaki. Le bi sledili zgornji logiki, bi tako 'petodstotni' pisali z znaki stično (5%), 'pet odstotkov' pa nestično (5 %).

Tako pravopis. V praksi pa pogosto zasledimo, da se avtorji odločajo za stično pisanje, zlasti zato, da se v urejevalnikih besedil del izraza ne prestavi v naslednjo vrstico. Vsaj za matematične formule pa je npr. v programu Word tudi možnost vstavljanja formul prek opcije Insert/Object/Microsoft Equation, kjer je avtomatsko nastavljen določen razmik med znaki, kljub temu pa ostane formula vedno zapisana skupaj.

Kazalo                                               Na vrh strani

2. vprašanje:
Pred kratkim sem urejala besedilo za šolo in med drugimi dejavnostmi imajo tudi vivaristiko. Pogosto preverjam besede v SSKJ, tokrat pa priznam - ni mi prišlo na misel, da bi bilo z besedo lahko kaj narobe. Ravnateljica me je opozorila, da je poklical eden od staršev in vprašal, kaj beseda pomeni, saj da je ni v SSKJ. In je res ni. Kaj menite? Besede se dnevno rojevajo in vidim, da mnogi spodbujajo ljubitelje jezika k temu.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
To, da neke besede ne najdemo v SSKJ, nikakor ne pomeni, da beseda ne sodi v slovenski knjižni jezik. SSKJ je nastajal do devetdesetih letih 20. stoletja, torej besedja, ki se je tvorilo po tem času, sploh ne vključuje, tako na primer ne najdete v njem številnih besed, povezanih z novimi tehnologijami in razvojem na drugih področjih, npr. internet, zgoščenka, biotehnologija, nanotehnologija, klonirati, globalizacija ..., pa zato ne moremo reči, da niso del besedja slovenskega jezika. Seveda SSKJ tudi nikjer ne trdi, da popisuje prav vse besede slovenskega jezika. Vsak jezikovni priročnik, pa naj bo slovar, pravopis, slovnica, korpus, vadnica ali kaj drugega, je treba uporabljati z upoštevanjem razmer, v katerih je nastajal, in ciljev, ki jih zasleduje. Tako sem na primer pred leti zasledila povsem napačno argumentacijo, da je pravilneje reči Cigan kot Rom, ker SSKJ besedo cigan beleži, besede Rom pa ne. Takšna interpretacija je posledica nepoznavanja priročnika, saj SSKJ ne vključuje lastnih imen, tudi besede Slovenec na primer ne.

V vašem primeru - vivaristika - slovar zabeleži obliko vivarij ("zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in rastlin: na šoli so uredili vivarij") in izpeljanka vivaristika je povsem ustrezna in tudi uveljavljena. Kadar se želimo prepričati, koliko je neka beseda prisotna v slovenskem jeziku, so nam v veliko pomoč korpusi slovenskega jezika, zlasti referenčni korpus FIDAPLUS, ki ga najdete na naslovu http://www.fidaplus.net, ali tudi korpus Nova beseda
( http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html), če korpusi ne najdejo veliko primerov ali celo sploh nobenega, se zatečemo še k brskalnikom, npr. Googlu (129 zadetkov za besedo vivaristika na straneh v R Sloveniji) ali pri strokovnih terminih celo h Cobissu ( http://cobiss.izum.si), ki nas v vašem primeru najbolj prepriča, da gre za uveljavljen strokovni termin, saj se beseda vivaristika pojavlja v naslovih diplomskih del, raziskovalnih poročil, člankov ...

Glede rojevanja besed pa: knjižna slovenščina je po količini izrazov precej skromen jezik v primerjavi s svetovnimi velikani. Več ko imamo izrazja, bolj bogato izražanje nam omogoča, zato ga tudi v knjižnem jeziku ne smemo preveč zatirati - pa čeprav vsaj občasno tudi na račun prevzemanja iz tujih jezikov.

Kazalo                                               Na vrh strani

3. vprašanje:
Problem je naslednji: pri delu se srečujem z izrazi občina, občinski svet, itd. Zanima me, kdaj se beseda občina piše z veliko začetnico in kdaj ne, prav tako pa me isto vprašanje zanima za besedi občinski svet. Naletela sem namreč že na več razlag in se v tej zmedi ne morem znajti. Po mojem mnenju se beseda občina zapiše z veliko, kada gre za ustanovo kot tako, kadar pa gre za območje pa ne. Občinski svet pa bi jaz vedno napisala z veliko začetnico, kadar govorimo o občinskem svetu neke konkretne občine. Je moje razmišljanje pravilno?

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Vaše razmišljanje je kar pravilno.
Problem, na katerega opozarjate, je v pravopisu precej ohlapno definiran in povzroča marsikomu dileme. Ključen za to vprašanje je 104. paragraf, ki pravi: "Kadar v govoru in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico; to velja za vse vrste stvarnih lastnih imen." Ta paragraf dopušča precej svobode pri rabi velike ali male začetnice v primerih, ki jih navajate. Na primere, ki jih navajate, vpliva tudi še en ohlapno definiran paragraf, 37., ki pravi: Večbesedna imena lahko krajšamo: /.../ Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Akademija/./

V praksi se lahko raba nekoliko razlikuje glede na vrsto besedila. V publicistiki zasledimo večjo naklonjenost mali začetnici, v uradovalnih besedilih pa se običajno pogosteje rabi velika začetnica, vendar oboje v okvirih naslednjega glavnega vodila: odločilno je, ali govorite o točno določeni organizaciji oz. ustanovi in njenem imenu ali pa govorite o vrsti organizacije oz. ustanove ali o organizacijah in ustanovah na splošno. Kadar uporabljamo celotno ime neke ustanove, npr. Mestna občina Maribor ali Občina Ljutomer in Mestni svet Mestne občine Maribor ali Občinski svet Občine Ljutomer, je primerna velika začetnica, čeprav paragraf 104 dopušča tudi malo začetnico, odvisno, kaj imate v mislih. V istem besedilu seveda ne ponavljamo vedno celotnega imena ustanove, čeprav še vedno mislimo eno, točno določeno organizacijsko telo – tukaj stopi v veljavo paragraf 37. Tudi v takih primerih, zlasti v uradovalnih besedilih, še vedno pišemo Mestni svet in Mestna občina ali Občinski svet in Občina z veliko začetnico, čeprav se nekateri avtorji, zlasti v publicistiki, odločajo tudi za malo začetnico. Mogoče je eno ali drugo. Ko pa imamo v mislih več občin ali več občinskih svetov oz. govorimo o občinah, mestnih občinah, občinskih in mestnih svetih na splošno, je nedvomno najbolj ustrezna mala začetnica.

Kot vidite, je pravopis glede vašega vprašanja precej ohlapen in omogoča avtorju precej svobode, kako se bo odločil. Upam, da vam odgovor kljub temu ponuja pomoč pri odločitvi.

Kazalo                                               Na vrh strani

4. vprašanje:
Zanima me katera so zemljepisno lastna imena naselbinska in katera ne naselbinska, katera so osebno lastna imena.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Zemljepisna naselbinska imena so imena:
- mest, vasi, trgov in zaselkov (skratka vsega, kar ima lastnost naselbine).
Zemljepisna nenaselbinska imena so vsa ostala zemljepisna imena, tj. imena:
- ulic, trgov, cest ...,
- držav, enot zveznih držav, pokrajin ...,
- tekočih vod, morskih tokov, prekopov, slapov, jezer, morij, oceanov ...,
- vzpetin, dolin, nižin, gozdov, puščav, jam ...,
- otokov, polotokov, rtov, celin ...,
- nebesnih teles, ozvezdij ...,
- poslopij in drugih samostojnih objektov ...
Osebna lastna imena so imena bitij, torej zlasti:
- imena in priimki,
- vzdevki, pridevki,
- zgodovinska in domišljijska imena ljudi,
- imena veroslovnih in bajeslovnih bitij,
- imena prebivalcev (narodov, ljudstev, prebivalcev naselij, pokrajin, celin, prebivalcev planetov ...),
- imena živali.

Kazalo                                               Na vrh strani

5. vprašanje:
Ko sem s pomočjo spleta, hotela najti odgovor na vprašanje: "Ali se pri naštevanju, ko na koncu stavka uporabimo "itd.", pred itd. piše vejica ali ne?", je bila ena od povezav na vašo spletno stran. Prosim vas za odgovor na zgornje vprašanje.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Itd. stoji za "in tako naprej", kjer veznik "in" izraža vezalno razmerje (enako velja tudi za "ipd."), zato vejice ne pišemo, tako kot v naslednjem primeru:
"Tako opazimo, da so npr. pri večini gledališčnikov, raznih pevcev, pisateljev, pesnikov ipd. navedena vsa ali skoraj vsa njihova dela, nastopi, pesmi, popevke itd., s katerimi naj bi se uveljavili, po drugi strani pa je marsikateremu znanstveniku s številnimi dosežki, publikacijami, izumi itd. posvečenih v knjigi le nekaj skromnih vrstic."

Tako kot v vseh drugih primerih vezalnega razmerja pa tudi pred "itd." zapišemo vejico, če je za jedrni oz. glavni stavčni del ali stavek dodan podredni del (določilo, prilastek ...), "itd." pa se navezuje na glavni stavčni del ali glavni stavek, kot npr.:
"Tako opazimo, da so npr. pri večini gledališčnikov, raznih pevcev, ki nastopajo širom Slovenije, pisateljev, ki so priznani v našem prostoru, pesnikov, ki prodajo nad 500 izvodov, ipd. navedena vsa ali skoraj vsa njihova dela, nastopi, pesmi, popevke, s katerimi očarajo občinstvo, itd., s katerimi naj bi se uveljavili, po drugi strani pa je marsikateremu znanstveniku s številnimi dosežki, publikacijami, izdanimi doma in v tujini, izumi, patentiranimi pri Evropski uniji, itd. posvečenih v knjigi le nekaj skromnih vrstic."

Kazalo                                               Na vrh strani

6. vprašanje:
Mnogokje najdem pridevnik iz besedne zveze "rojstni dan" - "rojstnodnevne" zabave, torte, darila ... Ali je po vašem mnenju beseda pravilna?

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
"Rojstnodneven" je običajna podredna pridevniška zloženka, kot so npr. še literarnozgodovinski (iz literarna zgodovina), formalnopraven (iz formalno pravo), zahodnoevropski (iz zahodna Evropa) itd.

Ob tem bi opozorila še na en vidik vašega vprašanja: Slovenci smo navajeni razmišljati, da je v jeziku nekaj prav oz. nekaj narobe - tako tudi vi vprašate, ali je "beseda pravilna". Takšen način razmišljanja nam je bil posredovani skozi šolo, vendar moramo vedeti, da je ideološki in da nima posebej pozitivnih učinkov - zlasti mlajšo generacijo lahko namreč odvrača, saj dobijo mladi občutek, da je itak vse, kar povedo v slovenščini, narobe, nepravilno, torej je bolje, da povedo v angleščini, kjer ni nikogar, ki bi žugal s prstom. Da se izognemo ideološkosti, povezani s knjižnim jezikom, je zato vprašanje kvečjemu, ali je neka beseda/besedna zveza/struktura ipd. bolj ali manj ustrezna za knjižno različico slovenskega jezika. Tudi če menimo, da v slovenski knjižni jezik ne sodi najbolje, pa to še vedno ne pomeni, da ni del slovenskega jezika.

Kazalo                                               Na vrh strani

7. vprašanje:
V citatih so pogosto hude napake in pri pregledu mi roka ne da miru - popravim, a pisci diplom in podobnih nalog ne upajo upoštevati teh popravkov, saj so citati menda zaščiteni. Ali se vam ne zdi, da bi tudi v takih "zaščitenih" besedilih smeli popraviti neustrezen besedni red, ločila, veliko in malo začetnico in še kaj, kar je popolnoma v nasprotju s pravili? Ti nepopravljeni deli romajo iz naloge v nalogo, iz arhiva v arhiv, prebere jih lepo število ljudi (mnogi za to poklicani žal ne, saj prebiram tudi take naloge, ki jih ni pogledalo strokovno oko (pri tem seveda nimam v mislih le jezika kot takega).

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
V teh primerih imajo pisci prav. Če nekaj dobesedno, med narekovaji navajajo iz drugih virov, morajo navesti točno tako, kot v tem viru piše. Redka izjema je, če je dobesedni navedek v resnici avtorjev prevod tujega besedila - potem seveda lahko predlagamo lektorske popravke. Prav tako lahko opozorimo, če sumimo, da je kje v dobesednem navedku tipkarska napaka. Drugi jezikovni posegi pa niso primerni.

Kazalo                                               Na vrh strani

8. vprašanje:
Nisem "čistunka", a občutek imam, da je jezikovna podoba mnogih zapisov izredno slaba in potrebna pregleda. Ob tem naj povem, da sem neredko prav žalostna ob branju novejših knjig, kjer mrgoli napak, ki bi jih znal popraviti tudi sposobnejši srednješolec, morda celo osnovnošolec. Zadnjič sem ob prebiranju intervjujev, ki jih je izvrstno opravila odlična novinarka Vesna Milek, na vsaki drugi strani naletela na osnovnošolske napake. Naj se zdi še tako smešno, morda tudi bolno, ampak imelo me je, da bi kar v knjigo zapisala manjkajoče vejice, popravila napačno rabo zaimkov ... Žal mi je, da so lektorji sicer podpisani (marsikje jih ni, saj menda niso potrebni), napake pa ostajajo. Ob tem se tolažim z mislijo: morda pa je kriv tiskarski škrat. Pa tudi delo z računalnikom je po mojem mnenju manj pregledno in ... ne znam se izraziti, kakšno pravzaprav, saj tudi sama spregledam napake. In zavedam se, da bi tudi za mano še kdo kaj popravil.

Odgovor: mnenje.jpg, 0 kB
Mislim, da gre tukaj predvsem za težavo, ki jo imamo lektorji zelo pogosto - namreč da lektoriramo tudi, ko ne lektoriramo. Nelektor in nejezikoslovec v tistem intervjuju ni opazil jezikovnih ali pravopisnih napak, pač pa ga je zanimala vsebina in je bil osredotočen na pomene. Tako je tudi prav, saj jezik ni namenjen samemu sebi, ampak temu, da z njim komuniciramo, posredujemo informacije, opravljamo dejanja... Estetska funkcija jezika je pri tem samo ena izmed funkcij in ni vedno v ospredju.

Res je, da je danes morda veliko besedil, ki ali zaradi hitrega postopka publiciranja ali česa drugega kažejo jezikovne nedoslednosti, lapsuse, površnost, slabo poznavanje knjižnega jezika... Vendar moramo vedeti, da je jezikovna raba vedno samo odraz duha časa in da v tem ni nič samo po sebi tragičnega. To lahko vidimo tudi povsem drugače - recimo čudovito je, da lahko skozi analizo resničnih besedil, kot jih ustvarjajo govorci slovenskega jezika, tudi spoznavamo značilnosti obdobja (in kvantiteta in hitrost publiciranja se pač kažeta tudi na ta način).

Poleg površnosti in odstopanj od knjižne norme je morda bolj pomembno, da je danes tudi veliko besedil, ki so slogovno zelo ponesrečena, nejasna, da imajo nekateri avtorji zelo slabo zmožnost izražanja. Morda je to večji razlog za žalost kot sama pravopisna podoba besedila , vendar lahko tudi to gledamo drugače. Vsak pisec veliko pridobi s tem, ko napiše knjigo, medtem ko včasih sploh ne bi imel priložnosti napisati knjigo, bralci na drugi strani pa imamo bistveno večjo izbiro kot včasih, in v tej izbiri se še vedno najdejo besedila, ki so tudi jezikovno zelo izpiljena -če nam je ta vidik zelo pomemben.

Kazalo                                               Na vrh strani

9. vprašanje:
Sklanjanje besede "premier":
- v Sskj na str. 1001 (premier-a); končnico -ja razumem le, če zapišemo premje - ali res lahko tako zapišemo ali misli le na izgovor?
- Slov. pravopis - Toporišič - na str. 1225 (premier-ja)
Iz tega sledi, da je možno oboje kot pri "okvir" itd. (???)
Tolikokrat se vprašam: Ali še kateri narod tako komplicira pri slovničnih zakonitostih in pravilih z nešteto izjemami in dvojnimi merili kot mi?

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Geslo premier v SSKJ je dobesedno takšnole:
premier -a [-mięr in -mjęr, in -mjé -ja]
Podatki v oglatih oklepajih se v geslih SSKJ vedno nanašajo samo na izgovor, natančneje na posebnosti v izgovoru. Pišemo torej premier, premierja. To pa lahko izgovarjamo kot premiEr, premiEra, kot premjEr, premjEra, ali kot premje, premjeja (velika črka E pomeni široki e, mala črka e pa ozki e).

Pravopisni slovar pa pravi naslednje:
premier -ja [premjęr in premjé -ęja]
Tudi v pravopisnem slovarju je v oglatih oklepajih zapisan samo izgovor, kadar ta ni predvidljiv. Po pravopisu torej pišemo premier, premierja, izgovarjamo pa premjEr, premjErja ali premje, premjeja. Kar je enako kot po SSKJ, le da brez prve izgovorne variante.
mnenje.jpg, 0 kB
K vašemu mnenju o kompliciranju slovničnih zakonitosti bi morda dodala samo mnenje, da jezikovna raba po eni strani kaže določene vzorce, iz katerih lahko sklepamo o zakonitostih, po drugi strani pa te vzorce brezskrbno podira, tako obstane slovničar pred težko nalogo najti ustrezno ravnovesje med zakonitostmi in izjemami.

Kazalo                                              Na vrh strani

10. vprašanje:
V škripcu ob jezikovnem pregledu nekega poslovnega poročila sem se zaustavila pri zvezi "...Irena Suša, kadrovica". Ker ne poznam ženske oblike besede "kadrovik", sem se podala na iskanje po SSKJ, a tam nisem našla odgovora. Posvetovala sem se s kolegicami, slavistkami, a smo s skupnimi močmi prišle le do zaključka, da bi morda bilo prav "kadrovnica". Morda!? Vesela, da sem izvedela za Vas, prosim za Vaše mnenje in nasvet.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Moški obliki za uslužbenca, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev, sta kadrovnik in kadrovik. V SSKJ je zabeležena samo oblika kadrovik, v pravopisnem slovarju iz leta 2001 pa tudi kadrovnik, v besedišču pa celo samo kadrovnik. Iz korpusov vidimo, da je v rabi pogostejša oblika kadrovik kot kadrovnik, uporabljata pa se obe. Po inačejski izpeljavi je ženska oblika za moško kadrovnik kadrovnica, za kadrovik pa kadrovica. V nobenem od naštetih slovarjev ženske oblike niso zabeležene. V korpusih slovenskega jezika je, prav nosprotno kot pri moških oblikah, pogosteje rabljeno kadrovnica kot kadrovica.

Moje mnenje je, da sta ustrezni obe obliki, s tem da je kadrovnica bolj običajno kot kadrovica.

Kazalo                                              Na vrh strani

Stran 2

Jezikovni pripomočki
   Korpus FidaPlus
   Evrokorpus
   Slovarji in besedilne zbirke ZRC SAZU
   Jezikovni pripomočki podjetja Amebis
   WebCorp
   British National Corpus
   Hrvaški nacionalni koprus
   Slovarji in drugi viri
   Slovar informatike
   Terminološki slovar
   Razvezani jezik

Revije in literatura
   Jezik in slovstvo
   Slavistična revija
   Jezikoslovni zapiski
   Digitalna knjižnica Slovenije

Društva
   Slavistično društvo Slovenije
   Slovensko društvo za jezikovne tehnologije

Odprtokodni pisrniški programi
   OpenOffice
   Portable OpenOffice
   AbiWord
   Jarte Word Processor
   KOffice (Linux)
   IBM Lotus Symphony
   NeoOffice (MacOS)
   Gnome Office
   OmegaT
   PSPad

Prijatelji

Leilani Sailers
Radio Svarun
Ledinek


   

    Domov     Kontakt              

    Timarr sistemi - Vse pravice pridržane   Oblikovanje: TS_ikona.jpg, 843B Timarr sistemi Tine Marinšek s.p.